Hits: 39
Več kot pol milijona ljudi s celega sveta je že podpisalo deklaracijo, ki izraža veliko zaskrbljenost zaradi škode, ki je posledica ukrepov, sprejetih z namenom zajezitve koronavirusa. Številni podpisniki so znani in uveljavljeni epidemiologi, zdravniki in drugi zaskrbljeni zdravstveni delavci.
Deklaracijo, sestavljeno v mestecu Great Barrington v ZDA (https://gbdeclaration.org/), je v času tega pisanja podpisalo že 10.704 znanstvenikov s področja medicine in javnega zdravja, 29.673 zdravstvenih delavcev in 541.301 »običajnih smrtnikov«.
Gibanje se je pričelo v ZDA in se razširilo po celem svetu. Avtorji deklaracije v prvi vrsti izražajo skrb zaradi škodljivih vplivov omejevanja javnega življenja na javno zdravje. Avtorji deklaracije so mnenja, da obstajajo boljši načini boja proti pandemiji.
Svoje prepričanje so povzeli v uvodu deklaracije: »Kot epidemiologe za nalezljive bolezni in strokovnjake za javno zdravje nas zelo skrbijo škodljivi telesni in duševni vplivi prevladujočih ukrepov COVID-19 in priporočamo pristop, ki ga imenujemo fokusirana zaščita.«
Bistvo fokusirane zaščite je razlikovanje med skupinami ljudi, ki jih koronavirus močno ogroža, in preostalo večino ljudi, ki ni ogrožena. S širjenjem odpornosti v populaciji se tveganje za okužbo zmanjša – tudi za sicer ranljive skupine ljudi.
Najboljši način, ki upošteva tveganja in koristi pridobitve t. i. čredne imunosti, je, da pustimo ljudem, ki imajo minimalno ali zanemarljivo tveganje za resne zaplete ali smrt, da živijo normalno življenje in preko okužbe pridobijo naravno odpornost na virus. Obenem pa zaščito usmerimo na tiste skupine ljudi, ki jih okužba resnično ogroža.
Avtorji deklaracije poudarjajo, da jim ne gre za politiko in da so svojo kariero posvetili skrbi za ljudi.
Opozarjajo zlasti na kratkoročne in dolgoročne posledice protikoronskih ukrepov na zdravje številnih skupin bolnikov, ki so ob vsej paniki zaradi koronavirusa povsem odrinjeni na stran. Če namreč omejimo splošen dostop do zdravstva in vse sile usmerimo v krotitev ene same bolezni, potem so največje žrtve bolniki, ki nimajo koronavirusa, pa kljub temu potrebujejo zdravniško oskrbo, kot so na primer srčno-žilni, rakavi in duševni bolniki. Avtorje deklaracije skrbi, da bo to v prihodnjih mesecih in letih vodilo v veliko večjo smrtnost omenjenih bolnikov.
Opozarjajo tudi na to, kaj se je zgodilo z začetno mantro ekspertov in politikov, češ da so ukrepi potrebni zato, da se izravna eksponentna krivulja števila okuženih in da ne preobremenimo zdravstvenega sistema. Ta začetni cilj se je namreč kaj hitro spremenil v čakanje na razpoložljivo cepivo.
Opozarjajo, da bo vztrajanje pri takih ukrepih, vse dokler ne dobimo ustreznega cepiva, povzročilo nepopravljivo škodo.
Namesto tega predlagajo konkretne ukrepe za varovanje ogroženih skupin, še zlasti starostnikov v domovih za ostarele in tamkajšnjih zaposlenih. Svetujejo tudi, da naj se starostnikom, ki živijo doma, organizira dostavo potrebščin na dom in da naj se s svojimi bližnjimi raje srečujejo zunaj in na odprtem kot pa v zaprtih prostorih.
Večina preostale populacije, ki ni ogrožena, pa naj nadaljuje z običajnim, normalnim življenjem, pri čemer naj upoštevajo osnovne in preproste higienske ukrepe, kot je na primer redno umivanje rok in zlasti to, da naj, ko so bolni, dejansko za čas bolezni ostanejo doma.
Priporočajo odprtje šol in univerz in njihovo normalno delovanje in tudi obnovitev vseh ostalih, na primer športnih, dejavnosti.
Ravno tako priporočajo, da naj tudi vsi javni dogodki potekajo kot običajno. Ljudje, ki niso ogroženi, naj gredo v službo, restavracije naj ostanejo odprte, to pa naj velja tudi za vse kulturne in športne prireditve.
Trije glavni avtorji deklaracije so dr. Martin Kulldorff, profesor epidemiologije s harvardske univerze, dr. Sunetra Gupta, epidemiologinja in imunologinja z oxfordske univerze in dr. Jay Bhattacharya, epidemiolog in ekspert s področja javnega zdravja s stanfordske univerze.
Dokument so podpisali tudi številni drugi epidemiologi, javnozdravstveni eksperti in zdravniki.
Se vsi epidemiologi, javnozdravstveni eksperti in zdravniki strinjajo z avtorji in podpisniki deklaracije? Ne. Je s tem kaj narobe? Ne.
Ob vsem hrupu zaradi koronavirusa smo namreč povsem pozabili na znanost. Znanost ni nekaj, v kar lahko verjamemo ali ne. Znanost deluje ali ne deluje. Je orodje, ki nam omogoča, da obvladujemo naravo, si jo prikrojimo sebi v prid in si olajšamo življenje. Znanost se spreminja in razvija. In ravno nasprotujoča si mnenja, teorije in eksperimenti so tisto, kar žene znanost naprej.
Če bomo pri koronavirusu sledili le eni možni poti in zatrli vse, ki se z njo morda ne strinjajo in želijo poskusiti kaj drugega, ne bomo znanosti prav nič pomagali. Ravno nasprotno. Zatrli jo bomo.
Deklaracijo si lahko preberete na https://gbdeclaration.org/. In lahko jo tudi podpišete. Bodisi zato, ker se z avtorji strinjate, ali pa morda le zato, da zgolj spodbudite svobodno in kritično razpravo o problemu, ki se tiče vseh nas.
R.