Views: 147
Eden največjih krščanskih privilegijev je, da na dan zahvale, kot tudi vsak dan našega življenja, izražamo hvaležnost svojemu Bogu.
Po vzoru Izraelcev (Peta Mojzesova knjiga 16,13–17) je bil dan zahvale v krščanskem svetu v preteklosti označen kot dan, ko naj bi se Božje ljudstvo na poseben način spomnilo vseh Božjih dobrot, ki jih je prejelo, in to hvaležnost izražalo na posebne načine: z molitvami zahvale, pesmimi zahvale, posebnimi darovi, posebnimi srečanji v cerkvi in doma, mizami, obloženimi s posebnimi jedmi, in drugimi dogodki. Na ta dan je bil nebeški Bog hvaljen in čaščen na posebno vesel in vzvišen ter zanosen način, z zahvalami za njegovo usmiljenje, njegovo milost, njegove neštete dobrote, za njegovo zaščito za svoje drage otroke, družino, brate in sestre. To je bil tudi dan, ko so se verni zahvaljevali svojim sosedom in vsem tistim, ki so jim na nek način pomagali v preteklem letu.
Dan zahvale je bil dan sladkega skupnega druženja v praznovanju dobrega, ki se jim je pripetilo.
Dan zahvale je eden ključnih praznikov cerkve, ki ga je treba nadaljevati in dograjevati, kajti hvaležnost je ključnega pomena za obstoj in kakovost življenja.
To enako velja za Božjo družino. Zato smo danes tukaj, da se kot Božja družina zahvalimo Bogu za vse, kar nam daje.
Kot ste že opazili, imamo danes na odru poseben stol, ki se imenuje »stol hvaležnosti«. Kdaj si nazadnje sedel na stolu hvaležnosti? Danes imamo to priložnost. Po pesmi, ki jo bomo zapeli, te vabim, da prideš naprej, se usedeš na »stol hvaležnosti« in poveš, česa se spominjaš …, kaj ti je storil Bog in zakaj si mu hvaležen.
Danes imamo pred seboj razpis za vse prostovoljce za pomembno žrtev, ki prinaša blagoslov. Pa preberimo ta razpis, ki je zapisan v Pismu Rimljanom 12,1: »Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje.«
To ni ukaz apostola Pavla, kajti Božja vojska ni sestavljena iz vpoklicanih moških in žensk, ki so vpoklicani v službo, da izvršijo ukaz, ki jim je všeč ali ne. To tudi ni poziv k težki dolžnosti, ampak je nežno povabilo k uživanju privilegija, ki se imenuje »bogoslužje s smislom«, »bogoslužje s pravim namenom«.
Motiv prebrane vrstice je povabilo k hvaležnosti, ne k strahu ali dolžnosti. Je povabilo na goro »Morijo«, kjer je Bog poklical Abrahama, da žrtvuje svojega sina Izaka, in kjer je Abraham doživel največjo možno izkušnjo hvaležnosti Bogu, ko mu je priskrbel ovna, ki ga je žrtvoval namesto sina Izaka. Poznamo to neverjetno zgodbo, kajne? To je bilo tudi povabilo Boga svojemu Sinu Jezusu Kristusu, da on žrtvuje svoje življenje, da bi bila ti in jaz odrešena svojih grehov in smrti, da bi ti in jaz danes lahko doživela hvaležnost, ker sva tudi ti in jaz rešena smrti, kot je bil Izak. Zato Bog zdaj vabi tebe in mene po veri na hrib Golgote, hrib žrtvovanja, da doživiva in obnoviva hvaležnost do Boga, ker je tam žrtvoval svojega Sina zate. Mogoče bo to današnje doživetje kot še nikoli do sedaj. Naj bo, si ga želiš?
Bog, tvoj in moj nebeški Oče, kliče tebe in mene, da mu izkaževa hvaležnost in ljubezen, ker naju je izbral za življenje in ne za pogubljenje. Če danes hvaležnosti nekdo ni pripravljen izraziti, naj ve, da Bogu več pomeni tvoje hvaležno srce kot vsa tvoja dela.
Bog vabi tebe in mene na Golgoto, da bi spoznala, kaj je Bog tam storil za nas, in se mu zahvalila za svojo družino, za moža, ženo, očeta, mater, brata, sestro. Torej obstaja razlog, da si danes tukaj, in ta je, da se zahvališ Bogu in da žrtvuješ svoje telo v živo žrtev njemu. Si se Bogu zahvalil za ta razlog?
Ali veste, zakaj ste bili ustvarjeni?
- Ustvarjeni ste bili, da bi dvigali hvalo Bogu za svojo družino, za Božjo družino, za prijatelje, za vse ljudi, ki jih je Bog ustvaril, da bi jim ti bil blagoslov in oni tebi. Zato odprimo svoja usta in iz dna srca povejmo Bogu hvala za vse njih.
- Ustvarjeni ste bili, da bi Bogu rekli hvala za hrano, ki jo imamo in uživamo vsak dan.
- Ustvarjeni ste bili, da se Bogu zahvalite za vid, sluh, okus, dotik, vonj …
Kakšen blagoslov je videti sončni vzhod in sončni zahod. Lepoto rož, dreves, pa tudi neviht, ki včasih divjajo okrog nas.
Kdaj ste se nazadnje zahvalili Bogu za sluh? Pomislite na blagoslove slišanja. Čudovita glasba, glasovi prijateljev in ljubljenih oseb.
Predstavljajte si, da ne morete okusiti sočnih sadežev, jagod, jabolk, češenj, malin ali pa sladoleda, najljubše pijače.
Kaj, če se ne bi mogli dotakniti svoje žene ali moža, ljubljene osebe? Kaj pa, ko ne bi mogli občutiti mehkobe svojega otroka? Kaj, če ne bi vedeli, kdaj ste se dotaknili drugega?
Kako grozno bi bilo, če ne bi mogli vonjati rož ali sveže pite, ki se peče v pečici. O, hvala Bogu za vonj!
Nekateri živijo v bolečinah zaradi težav z dihanjem. Mnogi preživijo neskončne ure vsak dan ali noč, ker ne morejo spati in počivati. Hvala Bogu za počitek in spanje. Hvala Bogu, da lahko dihamo. Zato moramo Bogu dati svoje celotno telo, mu ga predati oz. žrtvovati. Ne samo naše srce, um, roke ali noge, ampak vsak delček sebe.
Če bi Bog imel vaše roke, bi verjetno izpustili nekatere stvari, ki jih držite. Z njimi pa bi obrisali solze iz oči tistih okoli nas. Te roke bi segale do drugih v stiski. Povsem drugače bi bilo, če bi naše roke obvladoval Bog in imel popoln nadzor nad njimi, kajne?
Vesel sem, da je danes med nami oseba, ki nam je pred kratkim rekla: »Hvaležna sem Bogu za službo, ki jo opravljam. A v srcu čutim, da me Bog nenehno kliče, da stopim po veri v njegovo službo. Da oznanjam to Božjo dobroto najmlajšim.«
Mogoče še nisi vedel, da se hvaležnost meri z žrtvovanjem. Zato apostol Pavel svoje nežno povabilo zaključuje takole: »Imamo različne milostne darove, pač po milosti, ki nam je bila dana. Če ima kdo dar preroštva, naj ga uporablja v skladu z vero. Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. Kdor ima dar učenja, naj uči. Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja. Kdor daje, naj daje širokosrčno. Kdor je predstojnik, naj ga odlikuje vestnost. Kdor izkazuje usmiljenje, naj to dela z veseljem.« (Pismo Rimljanom 12,6–8)
Seznam povabil ni zaključen. Danes te Jezus kliče, da ga ti dopolniš s svojim darom, ki ti ga je dal, in da ga uporabljaš za druge.
Žrtvovanje ni nikoli lahko, toda to je tisto, kar Bog pričakuje od nas, da storimo s svojimi živimi telesi. To je odločitev uma, ki se konča z razumnim dejanjem.
Bog nas je ustvaril za zahvaljevanje in žrtvovanje. Eno brez drugega ne gre. Bog je prvi dal nam in nenehno daje. Bog je prvi žrtvoval svojega Sina, da bi mi bili odrešeni. Ta isti Bog nas vabi, da to storimo zdaj. Zahvaljevali se bomo Bogu in mu žrtvovali darove, kot je to naša navada na dan zahvale! Zbrane darove bomo podarili Bogu in sestri Marjeti, ki jo je Bog poklical v službo, in z našimi darovi jo bomo blagoslovili in spodbudili pri njenem delu.
Zaključili bomo z molitvijo zahvale!
»Čudoviti Bog, hvala, ker smo to bogoslužje lahko podarili tebi, ki si bil center našega dogajanja. Hvala, ker so vsa pričevanja govorila, kako dober si. Hvala, ker smo lahko darovali. Hvala, ker imamo vsega dovolj, da lahko odpremo dlan za druge. Blagoslovi naše darove, pomnoži jih in blagoslovi vsakega, ki je daroval z radostnim srcem. Naj nas tvoja dobrota spremlja vse dni našega življenja.« Amen!
Besedilo: Pismo Rimljanom 12,1–8; Drugo pismo Korinčanom 9,15
Zvonko Turinski – pastor Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani