Views: 53
Božja navzočnost je vedno okoli nas. Lahko smo prepričani, da je On prisoten vsepovsod, lahko čutimo Njegovega Duha v sebi in izkusimo posebne manifestacije Njegove prisotnosti. To so temeljni gradniki življenja v vsakdanjem odnosu z Jezusom Kristusom.
Toda če so te stvari resnične, zakaj se včasih zdi, da je Bog odsoten? Zakaj celo najbolj izkušeni Jezusovi učenci doživljajo občutke duhovne zapuščenosti? Kaj naj naredimo, ko mislimo, da nas je Bog zapustil?
Najboljše, kar lahko storimo v takih časih, je, da povečamo svoje poznavanje in zavedanje o Bogu. Če svoje oči usmerimo na Jezusa, lahko okrepimo svojo vero onkraj čustvenih izkušenj in zgradimo življenje na temelju njegove besede.
Odsotnost Boga
Prvo vprašanje, ki si ga morate zastaviti v času zaznane Božje odsotnosti, je: »Kdo se je umaknil? Bog ali jaz?” Ali obstaja skrivni greh, zaradi katerega v sramu bežite pred Bogom? Ali je vašo ljubezen do Boga počasi zamenjala apatičnost? Sveto pismo nas spodbuja: »Približajte se Bogu in se vam bo približal« (Jakob 4,8).
Bog v svoji božanski modrosti vé, kdaj naj dovoli, da izkusimo posledice svojih dejanj in kdaj naj nas zasleduje s svojo požrtvovalno ljubeznijo. V Pismu Rimljanom v 1. poglavju Sveto pismo pojasnjuje, kako je Bog prepustil svet njihovim grešnim željam in posledicam njihovega upora. Toda le nekaj poglavij kasneje pojasnjuje: »Bog izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Rimljanom 5,8).
Obupne okoliščine lahko v našem življenju vzbudijo globljo željo po Bogu. Naša vera se lahko ohladi, ker Jezusov radikalni klic k učenstvu zamenjamo s samozadovoljnim krščanstvom. Toda mi služimo Bogu, ki je odkupil trpljenje, da bi prinesel odrešenje za zlomljene v srcu.
»Hoteli ste mi sicer storiti húdo, Bog pa je to obrnil na dobro, da naredi to, kar je očitno danes: da ohrani pri življenju številno ljudstvo.«1. Mojzesova 50,20
Praktičen korak, ki ga lahko storite, ko se vam zdi, da je Bog odsoten, je molitev po Psalmih. Še posebej Psalm 22, Psalm 51 in Psalm 139 dajejo besede osebi, ki čuti, da je Bog odsoten, da ga povabi, naj se znova približa.
Čudežno in vsakdanje
Naslednji korak k povečanju našega zavedanja o Bogu je razširitev pogleda na to, kaj pomeni biti blizu Njega. Pomislite na svoj najbližji človeški odnos. Zagotovo imate s to osebo nekaj nepozabnih trenutkov. Toda koliko trenutkov ste še delili na dolgih potovanjih, v pogovorih po telefonu ali v vsakdanjem življenju, ki niso bili posebej pomembni? Moč teh vsakdanjih trenutkov je bila v tem, da ste bili z osebo, ki jo ljubite. Naš odnos z Bogom deluje na enak način.
Podobno, kako ravnamo s trpljenjem, veliko pove o tem, kaj verujemo o Bogu. Želimo izkušnjo na vrhu gore, vendar nismo pripravljeni hoditi skozi puščavo. Želimo si, da se imenujemo »Božji otrok«, vendar smo presenečeni, ko trpimo, kot je trpel Božji Sin.
»Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. In če smo otroci, smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani.«Rimljanom 8,16-17
Naš Bog je Bog čudežnega in vsakdanjega. Toda to ga ne naredi vsakdanjega ali običajnega! To ga naredi Boga odnosov, ki nas sreča tam, kjer smo, in nas ljubi.
Prakticiranje Njegove prisotnosti
V 17. stoletju je živel menih po imenu Brat Lawrence, ki je zavedanje Boga razumel na poseben način. Bil je pomivalec posode v svojem samostanu, vendar mu je skromno kuhinjsko delo dalo edinstven vpogled v izkušnjo Božje ljubezni. Njegovi nauki o tej temi so bili zbrani v delo, ki je še danes priljubljeno in se imenuje “Prakticiranje Božje prisotnosti”.
Glavno spoznanje ali razodetje brata Lawrenca je, da je Bog z nami povsod – vsak dan. Spoznal je, da mi ustvarjamo zapletena pravila in sisteme za vstop v Božjo navzočnost, zaradi katerih se lahko to zdi nemogoča naloga. Toda v resnici je Jezus omogočil, da smo z Bogom, ko opravljamo vsakodnevno delo iz ljubezni do njega.
»Za Boga lahko naredimo majhne stvari; lahko obrnem potico, ki se peče na pladnju iz ljubezni do Njega, in ko končam, če ni nič drugega, kar bi me čakalo, se poklonim v čaščenju pred Njim, ki mi je dal milost za delo; potem vstanem srečnejši kot kralj. Dovolj mi je, da iz Božje ljubezni poberem s tal le bilko slame.«— Brat Lawrence, 1666
Če želite prakticirati Božjo navzočnost v svojem vsakdanjem življenju, prosite Svetega Duha, naj usmeri vaš um k mislim na Njega. Ko zabrišemo meje med svetim in posvetnim, izkusimo veselje vsakodnevnega odnosa z Jezusom Kristusom.
Povzeto po spletni strani Binkoštne cerkve v Murski Soboti