Hits: 35
Vsak ima svoja posebna doživetja. Lahko je ulov velike ribe, zmaga pri neki igri, ali resneje, prisostvovanje rojstvu tvojega otroka ali spomin na tvoj poročni dan.
Nekateri trdijo, da so imeli izjemna doživetja z Bogom, ko jim je Bog naročil nekaj narediti ali razodel nekaj posebnega. Toda mislim, da se vsi lahko strinjamo, da se naša doživetja ne morejo meriti z doživetji, ki jih je imel Peter, ko je preživel približno 3 leta z Jezusom.
Ko je preživljal čas z Jezusom, je vedno znova bil presenečen. Videl je vse. Voda se je spremenila v vino. Slepi so spregledali. Zahej se je pokesal. Mrtvi so oživeli. In na stotine čudežev.
Toda eno doživetje prekaša vse. Lahko je videl nekaj, kar je po mojem največje doživetje v zgodovini človeštva. Z Jakobom in Janezom so bili na gori. Jezus jih je vodil tja in Sveto pismo pravi, da se je Jezus spremenil.
Matej 17,2 pravi:
»Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč.« Matej 17.2
Naenkrat sta se pojavila Mojzes in Elija in Peter je slišal, kako so se pogovarjali. Takoj je želel pripraviti šotore in ostati tam za vedno. Potem je Bog spregovoril in rekel:
»Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!«
Varno je reči, da nobeden od nas nikoli ne bo doživel nekaj podobnega temu. Toda fascinantno je poslušati Petra, kako govori o tem. V 2. Petrovem pismu 1,16-21 je Peter zapisal nekaj o tem doživetju. Rekel je:
Ko smo vam oznanili moč in prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, nismo sledili vešče izmišljenim bajkam, ampak smo na lastne oči videli njegovo veličastje.
Od Boga Očeta je prejel čast in slavo, ko je k njemu iz veličastne slave prišel takšen glas: »To je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«
In ta glas smo mi sami slišali prihajati iz nebes, ko smo bili z njim na sveti gori. Tako je preroška beseda za nas postala še trdnejša in prav delate, da nanjo pazite kakor na svetilko, ki sveti na mračnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v vaših srcih.
Predvsem pa védite tole: nobena prerokba v Pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga.
Pomislite, o čem govori!
Mi smo bili tam na gori, videli smo preobraženega Jezusa! Videli smo Elija in Mojzesa, kako sta govorila z Jezusom! Slišali smo, kako nam je Bog spregovoril! Stoodstotno smo prepričani glede tega!
Toda NE ZAUPAJTE naši besedi. Ne zaupajte našemu doživetju.
Zaupajte Božji besedi!
Sveto pismo, pravi Peter, je bolj zanesljivo od kakršnegakoli človekovega doživetja.
Božja beseda ne more biti in nikoli ne bo zgrešena.
Sveto pismo ne temelji na človeškem doživetju. Ne temelji na tem, kaj ljudje mislijo, ampak Biblija je knjiga, ki je bila izdihnjena iz Božjih ust.
Medtem ko se dalje trudiš in pogumno greš naprej v vsako leto, naj te nekaj vprašam. Si v zadnjem času bolj zaupal svojemu doživetju kot Svetemu pismu?
Mogoče praviš: “Tega nikoli ne bi naredil. Saj sem razumen človek. Podpiram razlago Božje besede.” Povem ti, da smo vsi v nevarnosti, da raje zaupamo vase kot v Božjo besedo.
V tem letu se odloči, da boš več bral Božjo besedo. Toda odloči se še nekaj več – da boš tudi delal, kar pravi Božja beseda. Branje spletnih člankov in poslušanje in branje pridig je čudovito, toda ko to delaš, se odloči, da boš resnico iz Božje besede prenesel v prakso. Pravzaprav, prosi Gospoda, da te spremeni zaradi tega, kar si ravno slišal ali prebral.
Na žalost, danes mnogi kristjani potrebujejo ravno to.
V cerkvi potrebujemo morje ljudi, ki popolnoma zaupajo Božji besedi.
Mnogi opuščajo doktrino in teologijo zaradi doživetij v preteklosti. Mogoče zaradi občutka, da Božja beseda ni zanesljiva na določenih področjih, ali zaradi srečanja z neprijetnimi doživetji, toda na pohodu je trend kompromisa. Če ne zaupamo Božji besedi in ne dovolimo, da nam spregovori in oblikuje naša prepričanja, ostajamo v neprestani nevarnosti, da doživetja zameglijo naše zaupanje v Božjo besedo.
V cerkvi potrebujemo morje ljudi, ki popolnoma zaupajo Božji besedi – ki brez opravičila oznanjajo, da so brez Božje besede naša ljudska srca nezmožna razpoznati resnico, in ki se zavestno popolnoma zanašajo na Svetega Duha, da osvetli našo doktrino in teologijo.
Seveda, Peter je užival na Gori preobrazbe. Tam je želel sezidati hišo in ostati za vedno! Toda ko se je spominjal na to izjemno doživetje, je njegov zaključek bil, da je pomembneje, da vera ljudi ne temelji na Petrovi besedi, ampak naj se raje popolnoma naslanjajo na Božjo besedo.
Lahko smo hvaležni za toliko stvari, ki jih Bog dovoli, da jih doživimo, toda ne pozabimo, da je naše doživetje – ne glede na to, kako je veličastno in kako smo vanj zaverovani – lahko popolnoma zgrešeno. Po drugi strani, Božja beseda ne more biti in nikoli ne bo zgrešena. Zato se odločimo in obvežimo, da jo bomo brali več, se bolj nanjo zanašali in, najpomembnejše, ji bomo bolj poslušni.
Povzeto po spletni strani Binkoštne cerkve v Murski Soboti