• Skip to primary navigation
  • Skip to main content
  • Skip to primary sidebar
  • Skip to footer

137.si

Krščanski medijski portal

Kdaj se počutite najbolj zadovoljni? Kako bi si lahko določili čas brez naglice, v katerem bi bili tiho prisotni pri Bogu?

  • Religija in verovanje
    • Hoja za Kristusom
    • Krščanstvo vs. politika
    • Etika in morala
    • Reformacija in Primož Trubar
  • Praktično krščanstvo
    • Dotik duše
    • Pričevanja
    • Svetopisemske vrednote
  • Naslednje generacije
    • O mladih in študentih
    • O otrocih in najstnikih
    • O zakonskih parih in družinah
    • Predzakonsko življenje
    • Ženska – dar ljubezni
  • V luči današnjih dogodkov
    • Malo slišana zgodovina
    • Aktualno – covid, družba
  • Kultura
    • Krščanska glasba
      • Ameriška slavilna glasba
      • Katarina Bordner
      • Utrip kraljestva
      • L.Y.F.E.
      • Dar srca
      • Svetnik
      • Razni izvajalci
        • Ervin Štefančič
        • Mesto na gori
    • Krščanska literatura
  • Video posnetki
    • Ženska konferenca 2020 – splet
    • CDE – Center evangelij danes
    • Vrelec – prevedena predavanja
    • Video pričevanja
    • Vprašanja o krščanstvu
You are here: Home / Religija in verovanje / Zlagan nasmešek

Zlagan nasmešek

Hits: 23

»›Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: »Sin, pojdi danes delat v vinograd!« Ta je odgovoril: »Nočem.« Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: »Grem, gospod,« vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?‹ Rekli so: ›Prvi.‹ Jezus jim je dejal: ›Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam na poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.‹« (Evangelij po Mateju 21,28–32)

»Prosim«, »hvala« in »oprosti« so besede, ki jih imamo za del dobre vzgoje. Lepo vzgojena oseba prosi za dovoljenje, se zahvali in se opraviči, ko naredi napako. Lepo vedenje je zelo pomembno. Uveljavil se je namreč celo pregovor, ki pravi, da je lepo vedenje že »polovica svetosti«. Vendar pa žal v zgodovini poznamo tudi formalizem lepih manir, ki lahko postane maska, za katero se skriva suhota duha in nezanimanje za drugega. Žal lahko ugotovimo: »Za mnogimi lepimi manirami se skrivajo slabe navade.« Pred tem ni varna niti religija. Pravzaprav je formalizem lepih manir tisto, kar razlikuje religijo od pristne vere. Religija v slabšalnem pomenu besede postane le to, formalizem lepih manir. Celo hudič, ki je skušal Jezusa, razkazuje lepo olikanost, ja, obnaša se kot pravi gospod, kavalir, ponuja izbiro, ne sili, citira iz svetih spisov kot teolog. Njegovo obnašanje se zdi spodobno, a njegov namen je odvrniti od resnice o Božji ljubezni. Lepo vedenje v pristnem pomenu pa razumemo, ko je slog dobrih odnosov trdno ukoreninjen v ljubezni do dobrega in spoštovanju do drugega.

Današnji odlomek lahko razumemo kot Jezusovo jasno »spoznanje«, da nismo ravno ukoreninjeni v ljubezni do dobrega in spoštovanju do drugega, zato pogosto govori o dveh sinovih, med katerim nihče ne zna scela držati besede. To »spoznanje« je torej dejstvo. Kako združiti z besedami »prosim«, »hvala« in »oprosti« tudi besedo »nočem«? Kako lahko Jezus tako ravnodušno vpraša: »Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?«, ko pa je na nek način vsem jasno, da z ugovarjanjem ali lažjo očetove volje ni spolnil nihče. Mar ni res? Kako daleč gre Jezus v radikalnosti, vidimo, če se spomnimo na njegovo trditev, da mu je »brat, sestra in mati tisti, ki spolni očetovo voljo.« (Evangelij po Mateju 12,50) Torej mu je brat tudi tisti, ki reče »nočem«, njegovo dejanje pa je v skladu z Očetovo voljo!!??

In kje smo mi običajno s to držo nočem/hočem? Če rečemo »nočem«, pri tem tudi vztrajamo. Mislim, da redko rečemo »nočem« in obljubljeno potem izpolnimo. To je način, ki ga mogoče uporabljajo otroci, ki še niso osvojili lepih manir in jim je hkrati še žal za kaj. Odrasli pa smo se naučili, da moramo delovati lepi, zato moramo vedno reči: »Hočem!« Koliko res mislimo tako in to tudi izpolnimo, je vprašanje. Na splošno lahko povezujemo besedo »hočem« z ugajanjem, ki pa je strup za naše odnose. Poglejmo, kaj je težava te drže.

Prva težava, ki jo vidim, je, da človek znotraj te zlagane logike ne more rasti. Če govorimo eno in delamo drugo, potem sami zase ne vemo, kdo smo, kaj v resnici hočemo. Ko ne vemo, kdo smo, ne vemo tudi, kdo naj bi postajali. Ustavljena je pot spreobrnjenja, pot rasti. Tudi če se sliši čudno, pot rasti je pot greha. Še več, pot popolnosti je pot greha. Kdor vedno reče »hočem«, je že popoln, torej je že na cilju. Kaj naj v sebi še spreminja, če je že vse popolno? Lepo bi bilo, ko bi bili popolni, a resnica ni takšna. Torej je rast potrebna in pri tem je priznavanje greha nujno! To ne pomeni, da moramo trmariti in govoriti: »Nočem, nočem, nočem…« Ne, treba je sporočati, da se ne strinjamo, da ne moremo sprejeti, da smo leni itd. Iz tega moramo potem rasti. Zlagan nasmešek je strup za osebno rast in strup za spreobrnjenje. Ugajanje duši rast!

Drugi problem ugajanja pa je ignoriranje. Za lepimi in zlaganimi manirami se žal skriva suhota duha in nezanimanje za drugega. Mogoče pozabimo, kaj pomeni biti v odnosu, kaj pomeni ljubiti?

– Biti v odnosu pomeni biti brez maske, dovoliti drugemu, da te vidi takšnega, kakršen si.

– Pomeni tudi srečati se. Srečati sebe in srečati drugega.

– Pomeni tudi sprejeti tako svoje rane in nepopolnosti kot rane bližnjega in njegovo omejenost.

– Pomeni biti skupaj na poti spreobrnjenja.

Vse to pa ovira ugajanje. Ugajanje nasprotuje vsej tej iskreni drži. Če se delamo lepe in ugajamo, ni stika ne s seboj ne z bližnjim. Življenje postaja dolgočasno in za vse so krivi drugi. Vrtimo se okrog sebe in nazadnje so okrog nas le še sovražniki.

Jezus se zaveda, da smo dovzetni za greh in nas kot take sprejema in vabi na gostijo življenja. Ne zgraža se nad našo nepopolnostjo in grešnostjo. Veseli se naše rasti in je z nami potrpežljiv, kot oče v čakanju na izgubljenega sina. On ne obupa, zato ni razloga, da bi se zatekali v ugajanje ali obupovali, ker še nismo na cilju.

Z.M.

Primary Sidebar

Naš vsakdanji kruh

Utrip Kraljestva – NOVO

Jezus, ljubim te! – Odmev slavljenja

Še več pesmi, ki jih pripravljamo za vas.

Malo slišana zgodovina

Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Sodobna znanost, medicina, politična svoboda, tržno gospodarstvo – vse to naj bi, tako nam vsaj … Preberi še več about Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Še več člankov

Reformacija na Slovenskem

Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

O obdobju reformacije v Idriji je bilo že precej napisanega. Ker me tematika tudi osebno zanima mi … Preberi še več about Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

Vprašanja o krščanstvu – Video

Kaj pomeni ljubiti? – Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan

Preglej še več odgovorov.

Zgodbe življenja

Živim, da ga slavim. Tadejeva zgodba

"Če jaz v tem trenutku umrem, ali bom šel v nebesa?" Je bilo eno od zanimivih Tadejevih razmišljanj

Še več pričevanj

Zakonska problematika

Kako izbrati pravega partnerja?

Predavanje Philip Yancey – Antonov dom

https://www.youtube.com/watch?v=nldfCWDRpTc

Ali lahko znanost razloži vse? John C. Lennox

https://www.youtube.com/watch?v=BYWZPjf4C3Q

Desi Maxwell – tečaj krščanstva

Desi Maxwell – 8. predavanje, V telesu

Kaj so grški arhitekti pri gradnji svojih bivališč in templjev uporabljali kot glavni model ali … Preberi do konca. about Desi Maxwell – 8. predavanje, V telesu

Še več predavanj

Igra Štrbunk

Strbunk

Footer

Sorodne povezave

Društvo Zaživi življenje

Društvo Vesela novica

Vrla žena

Štrbunk – družabna igra za vas

Društvo Več

Sorodne povezave

Slovenska slavilna glasba

Prevodi slavilne glasbe

Pišite nam na elektronski naslov:

137. si Krščanski medijski portal

Pogoji uporabe portala

Pogoji uporabe spletne strani

Nekaj besed O nas

Smo skupina ljudi, katerih vera in življenje temeljita na Svetem pismu, ki je navdihnjeno od Boga.

več na tej povezavi: